![20211014_094545 20211014_094545](https://www.osfrsmb.si/wp-content/blogs.dir/17403/files/grafomotorika-s-konkretnim-materialom/thumbs/thumbs_20211014_094545.jpg)
![IMG_20220615_213329 IMG_20220615_213329](https://www.osfrsmb.si/wp-content/blogs.dir/17403/files/rogla-1/thumbs/thumbs_IMG_20220615_213329.jpg)
![received_3165335777065575-225x300 received_3165335777065575-225x300](https://www.osfrsmb.si/wp-content/blogs.dir/17403/files/pikin-festival-1/thumbs/thumbs_received_3165335777065575-225x300.jpeg)
![IMG_20230120_090523 IMG_20230120_090523](https://www.osfrsmb.si/wp-content/blogs.dir/17403/files/sankanje/thumbs/thumbs_IMG_20230120_090523.jpg)
![IMG_9284 IMG_9284](https://www.osfrsmb.si/wp-content/blogs.dir/17403/files/radovedni-jan-in-feb/thumbs/thumbs_IMG_9284.jpg)
![IMG_20231108_083841 IMG_20231108_083841](https://www.osfrsmb.si/wp-content/blogs.dir/17403/files/nastopi-studentov/thumbs/thumbs_IMG_20231108_083841.jpg)
Tudi učenke in učenci podružnične šole smo v času podaljšanega bivanja izdelali vetrnice in se pridružili projektu ob mednarodnem dnevu miru. Vetrnice so na ogled v mestnem parku.
Zapisala: Nika Vesenjak
Prvošolčki smo pri urah likovne umetnosti na mize postavili svoje šolske torbe in jih likovno upodobili na risalni list.
Lepo je biti šolar.
ZAPISALA: Nika Vesenjak
Portni dan
Pa je prišel ta dan, ki smo ga dolgo, dolgo čakali. Zaradi deževnega vremena zadnjih tednov, smo naš zadnji športni dan iz dneva v dan prestavljali. Danes nas je pa razveselilo sonce in športni dan smo lahko izpeljali. V šolo smo prišli s kolesi, skiroji, rolkami, kotalkami, rolerji in skupaj smo se vozili po šolskem igrišču. Opravili smo tudi poligon, se sprostili ob igrah ter neumorno šteli prevožene kroge.
Dan lahko povzamemo z besedami našega učenca: »Danes je bil res lep dan!«
Avtobus nas je za zadnji naravoslovni dan letošnjega šolskega leta zapeljal na Vače. Tam smo preživeli čudovit, pastirski dan. Srečali smo škrata, spoznali živali, ki jih pastirji lahko srečajo na paši (kače, ježka, žabe…). Živali smo lahko pobožali, najpogumnejši pa so si kačo celo ovili okrog vratu. Če je kdo želel, je lahko pomolzel kozo in poskusil mleko. Nato smo igrali nekaj pastirskih iger. Čas je hitro minil in z avtobusom smo se vrnili v Maribor. Lepi spomini ostajajo z nami.